Učenje vožnje s kolesom je pomembna izkušnja, ki ima kompleksno pot doživljanja.
Ko se izkušnja vtisne v človeški spomin, ta postane del vzorca, kako oseba prisluhne sebi.
Čeprav smo se naučili voziti kolo, je še vedno možnost, da pademo. Zato je dobro kolesarjenje potrebno tudi prisluhniti sebi in biti tukaj in sedaj.
——————————————————————————
Učenje vožnje s kolesom je pomembna izkušnja, ki ima kompleksno pot doživljanja. Ko se izkušnja vtisne v človeški spomin, ta postane del vzorca, kako oseba prisluhne sebi.Namreč, ta vzorec doživljanja zajema preplet zaupanja in poslušanja, ki sta ključna za zmožnost prisluhniti si ter tako biti tukaj in sedaj. Iz česar potem izvirajo tudi posebnosti pri načinu komunikacije v stikih z različnimi osebami. Kompleksnost zaupanja in poslušanja je kot hrib in dolina ali oče in mati. Ko je znotraj samega zaupanja v samem jedru seme poslušanja ter enako obratno pri poslušanju, da je v samem jedru seme zaupanja.
Učenje vožnje s kolesom
V bistvu niti ni pomembno, koliko je oseba stara, ko se prvič usede na kolo in se preizkusi v vožnji na dveh kolesih. Bolj je pomembna predstava, ki jo ima oseba o samem kolesu. Čeprav smo pri vožnji s kolesom dejansko v zraku, imamo kljub vsemu stik z zemljo. Vendar ta stik ni neposreden, temveč posreden. Podobno kot pri prvih korakih, ko se otrok uči hoje in mora dvigovati eno nogo v zrak.
Tako je tudi pri hoji stik z zemljo posreden, saj je stik prehoden in se oseba znajde v polju zaupanja in poslušanja. Pravzaprav je možnost zavestnega neposrednega stika z zemljo zelo majhna, ker je človek miselno bitje in v stiku z drugimi osebami. Zato je toliko bolj pomembno biti tukaj in sedaj, kar razumemo kot posreden stik z zemljo. In da je izkušnja učenja vožnje s kolesom za slehernega posameznika pomembna.
Zaupanje in poslušanje pri učenju
Ob tem, ko se nekdo uči vožnje s kolesom, je pogosto zraven eden od staršev ali pod budnim očesom starejše osebe. Lahko pa se to zgodi tudi znotraj skupine vrstnikov.
Kakorkoli – ali gre za starejše ali mlajše, ali pa da je oseba povsem sama – osnovna tema bo zaupanje in poslušanje. Kako si bo nekdo ob učenju prisluhnil in kakšno podporo bo ob tem imel. Dobra podpora je vedno tista, ki zajema tako zaupanje kot poslušanje. Da se zaupanje do učenca razvija, kot tudi, da se posluša ob njegovih tegobah, ki mu jih predstavlja učenje kolesa.
Po drugi strani pa da zaupanje in poslušanje kot tako lahko predstavi biti tukaj in sedaj. To je, da sama vožnja s kolesom potem pomeni tudi možnost vožnje v neznano. Tam pa je promet in možnost različnih stikov, ko je treba tudi komunicirati.
Blokade in simbolika kolesa
Kdaj se pri učenju zgodijo blokade med vpletenimi – tako je tudi pri učenju vožnje s kolesom. Samo kolo je na psihološki način tudi simbol kolesa življenja. To notranje kolo nas torej spremlja tako ali drugače, morda skozi glasbo oziroma karkoli že poganjamo v življenju. Zato je povsem razumljivo, da se zgodijo blokade v smislu, ne biti tukaj in sedaj. Takrat se lahko vse vrti samo okoli zaupanja in se povsem pozabi na poslušanje. Ali da je poslušanje tako neselektivno, da ni več energije za aktiviranje lastnega zaupanja. Zato se tistemu, ki uči, kot tudi učencu lahko zgodi, da pozabita na pomembnost prepleta med poslušanjem in zaupanjem. Kdaj se tako lahko zgodi neka težavna izkušnja, ki psihološko pusti sledi same težave. Takrat se v določenih stikih lahko pojavi omejena zmožnost poslušanja in zaupanja. Kar je posebej zanimivo, da deluje po principu kolesa in se ponavlja – vrti. Prav zato je dobro, da se tudi poslušanje in zaupanje razumeta kot del kolesa in vrtenja.
Sta namreč par, ki pa si je vendarle tudi nasproten.
Čeprav smo se naučili voziti kolo, je še vedno možnost, da pademo. Zato je dobro kolesarjenje potrebno tudi prisluhniti sebi in biti tukaj in sedaj.
O avtorju
Roman Puš, BA. pth (Bakalavreat psihoterapevtskih znanosti) — PRISLUHNI SI